FAQ

VPRAŠANJA IN ODGOVORI


1. Kaj je družbena odgovornost?
Družbena odgovornost podjetij (DOP) ali »družbeno odgovorno podjetništvo« je koncept, s pomočjo katerega se podjetja na prostovoljni osnovi odločajo za vključevanje družbenih in okoljskih vprašanj v svojo poslovno prakso.

V svetu in v EU se ta koncept vse bolj razvija, v zadnjih letih pa tudi v Sloveniji. Družbeno odgovorna bi naj bila podjetja vseh velikosti, tudi mala in srednja, celo mikro podjetja, ki predstavljajo večino podjetij v razvitih gospodarstvih po svetu, v EU in v Sloveniji.


2. Ali je definicija o družbeni odgovornosti ena sama?
Definicij o družbeni odgovornosti je več, med njimi najbolj uveljavljena je definicija EU, objavljena v Zeleni knjigi. Po tej definiciji je družbena odgovornost: »Koncept, pri katerem podjetja vključujejo skrb za družbene in okoljske probleme v svoje poslovanje ter sodelovanje z deležniki na prostovoljni osnovi.« (Green Paper on Promoting a European Framework for CSR, 2001)


3. Kakšne so usmeritve družbene odgovornosti v EU?
Družbena odgovornost podjetij prispeva k uresničevanju ciljev, ki si jih je zastavila EU, tj. izboljšati konkurenčnost, doseči odličnost in ustvariti trajnostno družbo.

Z DOP je možno krepiti konkurenčni položaj posameznih podjetij, pa tudi lokalnih in regionalnih skupnosti ter držav in EU. Evropska komisija je prevzela aktivno vlogo pri promociji družbene odgovornosti, saj jo vidi kot eden od načinov dviga konkurenčnosti in prizadevanja za trajnostno družbo.

Temelj EU aktivnosti na področju družbene odgovornosti je Lizbonska strategija, v okviru le-te pa Zelena knjiga, ki ga je Evropska komisija (EK)objavila leta 2001.

Oktobra 2002 je EK objavila multi-deležniški Forum na temo družbene odgovornosti podjetij (v nadaljevanju: DOP). Drugi del komuniciranja EK o DOP je bil objavljen marca 2006, temu je leta 2006 sledil sprejem Resolucije o DOP.

Nekaj strateških dokumentov EU o DOP:

  • Commision of the European Communities: Green Paper on Promoting a European Framework for Corporate Social Responsibility, COM, 2001, 366 final, Brussels
  • Communication Concerning Corporate Social Responsibility: A Business Contribution to Sustainable Development, COM, 2002, Brussels
  • Commission of the European Communities: Implementing the partnership for growth and jobs: Making Europe a pole of excellence on corporate social responsibility, Com (2006) 136 final, Brussels
  • Slovenske verzije so dosegljive na http://ec.europa.eu/enterprise/csr/official_doc.htm


Nekateri pomembnejši dogodki na nivoju EU:

  • Ustanovitev foruma »European Multi-stakeholder Forum on CSR« (2004)
  • Pričetek kampanje »Pan-European Awareness Raising Campaign for SMEs« (2004)

· Organizacija enodnevnih konferenc o družbeni odgovornosti MSP v EU (skupno 65 dogodkov; med temi konferenca v Ljubljani, novembra 2004)


4. Kakšne koristi družbena odgovornost prinaša podjetjem?
Družbena odgovornost podjetjem prinaša številne koristi: večji ugled in konkurenčnost podjetja, večje zaupanje med poslovnimi partnerji, večjo motivacijo zaposlenih za delo, izboljšanje odnosov s skupnostjo, varčevanje pri skrbnem ravnanju s surovinami in materiali, večjo privlačnost za vlagatelje kapitala, boljši poslovni izid (nižji stroški, višji prihodki), ipd.

Vlaganje v družbeno odgovorne podjetniške prakse ima za podjetja korist predvsem na dolgi rok in prispeva tako k izboljšanju delovanja podjetja, kot tudi širše družbe.


5. Kako naj bi podjetja v svojo poslovno prakso vključevala družbeno odgovornost?
Dosedanje izkušnje kažejo, da se podjetja odločajo za vključevanje družbene odgovornosti v svojo poslovno prakso na različne načine. Družbena odgovornost je tako npr.:

  • vključena v poslovno strategijo podjetja,
  • oblikovana kot samostojna strategija podjetja,
  • se izvaja z ali brez določenega načrta po posameznih funkcijah v podjetju,
  • se izvaja glede na trenutno situacijo na trgu ali zaradi različnih pritiskov v ali izven podjetja (npr. naročnikov storitev oz. odjemalcev izdelkov podjetja) ipd.

Koraki uvajanja DO v podjetja:

1. Najprej oblikujmo vrednote podjetja in vanje vključimo načela družbene odgovornosti.

2. Nato preverimo poslanstvo, vizijo, cilje in poslovno strategijo podjetja ter vanje vključimo družbeno odgovornost.

3. Pripravimo samostojno strategijo družbene odgovornosti ali pa družbeno odgovornost vključimo po posameznih funkcijah podjetja. Strategija naj vključuje odnose z vsemi deležniki podjetja (od zaposlenih, do potrošnikov, dobaviteljev, lokalne skupnosti, do lastnikov, medijev itd.).

4. Pričnemo z aktivnim izvajanjem strategije, z našimi nameni predtem obvezno seznanimo zaposlene.

5. Redno ugotavljamo pozitivne ter negativne plati dosedanjega dela in izvajanje družbene odgovornosti.

6. V strategijo sproti vnašajmo spremembe in izboljšave.

7. Komuniciramo rezultate svojega dela na področju DO strokovni in širši javnosti ter tako spodbujamo družbeno odgovorno podjetništvo pri nas.


6. Katere standarde podjetja običajno uporabljajo, v povezavi z družbeno odgovornostjo?
Najbolj znani standardi so standard, SA8000, ki se loteva predvsem odnosov z zaposlenimi; standard AA1000 uporabljajo na področju družbeno odgovornega računovodskega poročanja, uporabljajo pa se še standardi: UN Global Compact (načela na področju človekovih pravic, dela, okolja in antikorupcije), GRI (uresničevanje trajnostnega razvoja), ISO 26000 (v pripravi, upošteva trg in globalizacijo) itd.. Nekateri pod družbeno odgovornost štejejo še standarde kot so: ISO 14001 (ravnanje z okoljem), ISO 9001 (kakovost), OHSAS 18001 (varnost in zdravje pri delu) itd.

Podjetja se predstavljajo tudi s številnimi priznanji in certifikati, npr: Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost, certifikat Družini prijazno podjetje, Najboljši delodajalec, Vlagatelji v ljudi itd. Pri nas najbolj poznan standard družbene odgovornosti je SA 8000, ki ga podeljuje certifikacijska hiša BVQI iz Ljubljane. Doslej sta ga prejeli dve podjetji: Meblo Jogi d.o.o. iz Nove Gorice in Saubermacher& Komunala iz Murske Sobote.


7. Kaj je pravična trgovina?
Definicija pravične trgovine, ki so jo pred leti sprejele štiri mednarodne organizacije, združene v krovni organizaciji FINE, je: »Pravična trgovina je trgovinsko partnerstvo, ki temelji na dialogu, transparentnosti in spoštovanju ter si prizadeva za večjo enakost v mednarodni trgovini. Prispeva k trajnostnemu razvoju s tem, da ponuja boljše pogoje prodaje in zagotavlja pravice marginaliziranih proizvajalcev in delavcev, predvsem na jugu. Organizacije, ki se ukvarjajo s pravično trgovino in ki jih podpirajo potrošniki, se aktivno vključujejo v podpiranje proizvajalcev, osveščanje in vodenje kampanj za spremembe v pravilih in praksi konvencionalne mednarodne trgovine.«

Pravična trgovina si prizadeva za zagotavljanje boljših pogojev trgovanja in pravic delavcev:

  • Plačilo pravične cene v lokalnem ali regionalnem kontekstu, ki ne pokriva samo proizvodnih stroškov temveč podpira proizvodnjo, ki je skladna tudi s socialnimi in okoljskimi zahtevami.
  • Vnaprejšnje plačilo dela stroškov (40 – 50 %), da se proizvajalcem ni treba zadolževati za nakup materiala oziroma za opravljanje žetve.
  • Vzpostavitev dolgotrajnega delovnega razmerja in stikov s proizvajalci.
  • Spoštovanje predpisov, ki se nanašajo na delovno pravo in človekove pravice.
  • Pomemben element pravične trgovine je tudi spoštovanje enakosti spolov, saj so ženske v državah v razvoju še vedno deprivilegirane, čeprav predstavljajo enega ključnih stebrov razvoja. Proizvajalci morajo zagotavljati tudi izključenost dela otrok.

Ko so se začeli člani društva Humanitas povezovati z Umanotero je leta 2004 pri nas nastala prva pravična trgovina »3Muhe« v Stari Ljubljani.


8. Kaj je korporativno državljanstvo (Corporate citizenship)?
Pobudo za "Globalni dogovor" je sprožil generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan. Njen cilj je spodbujanje korporativnega državljanstva, s katerim gospodarstvo lahko postane del rešitve za izzive globalizacije. Obstajajo splošna okoljska, družbena in trgovinska načela, ki bi jih morali okrepiti. Korporacije naj bi dandanes prevzele aktivnejšo vlogo pri zagotavljanju razvoja na lokalni in globalni ravni.

Deležniki v korporativnem državljanstvu so tako vlade, kot podjetja, civilne organizacije, predstavniki skupnosti in Združeni narodi. Hkrati se jim pridružujejo nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, akademiki, strokovna združenja, družbeno odgovorne organizacije itd.

Vodilna podjetja v svojo prakso vse bolj vključujejo strateške in integrirane modele korporativnega državljanstva. Ključne vrednote so oblikovane tako v podjetju, kot izven njega. Namera za korporativno državljanstvo je del napovedane obljube, ki jo podjetje da družbi, da bo minimiziralo škodo, maksimiziralo dobiček, zgradilo odgovornost in dovzetnost ter bilo usmerjeno k dobrim finančnim rezultatom.

Global Compact, največja svetovna mreža za globalno korporativno državljanstvo deluje v okviru Združenih narodov in ima 2.400 članov: podjetja, vladne in nevladne institucije ter univerze.

Ključne usmeritve in prioritete delovanja organizacije Global Compact na tem področju so: pravice ljudi in podjetij, vloga zasebnega sektorja in področja konfliktov, finančni sektor, reševanje kriz, gospodarstvo in razvoj…

9. Kakšna je vloga medijev pri ustvarjanju zavedanja o družbeni odgovornosti?
Osnovno poslanstvo medijev je posredovanje verodostojnih informacij širši javnosti. Pri krepitvi zavedanja o družbeni odgovornosti imajo zato prav mediji ključno vlogo. Ustvarijo lahko razumevanje o družbeni odgovornosti, spodbudijo zavedanje in posredno vplivajo na stališča in navade vseh državljanov, ki lahko prav zaradi tega pričnejo delovati bolj družbeno odgovorno. Predvsem s pomočjo medijev je mogoče uveljavljati koncept družbene odgovornosti in spodbujati njen razvoj. V nasprotnem primeru koncept družbene odgovornosti ostaja le na papirju in je tako nekoristen za vse deležnike, kot tudi družbo v celoti.


10. Kje lahko podjetja najdejo dodatne informacije in pomoč pri uvajanju družbene odgovornosti v svojo poslovno prakso?
V Sloveniji se je v zadnjih nekaj letih pričelo na področju družbene odgovornosti dogajati vse več aktivnosti. Tako je EU leta 2006 podprla izvajanje projekta »CSR – Code to Smart Reality«, organiziranih je bilo več konferenc, strokovnih srečanj in pripravljenih različnih gradiv. Ključne informacije o DOP lahko podjetja najdejo predvsem na naslednjih spletnih naslovih:

« Prejšnji